Janković o pokopu žrtev povojnih pobojev na Žalah: Pokopališče je namenjeno Ljubljančanom

Kot smo poročali, bi predlagatelji zakona s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem (NSi, SLS, Fokus) za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja ponovno razglasili 17. maj. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času takratne vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba spominski dan ukinjen.

Po predlogu bi se posmrtni ostanki iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani, pri čemer bi imelo to območje pokopališča status kulturnega spomenika državnega pomena. Obenem predlagajo, da se iz zakona o vojnih grobiščih črta člen, ki določa, da se na območju Spominskega parka Teharje postavi osrednja kostnica.

Prenos posmrtnih ostankov žrtev na Žale bi se izvedel v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Na isto lokacijo pa bi pokopali tudi naknadno ekshumirane žrtve iz prikritih vojnih grobišč.

"Domobrancev, ki so bili na strani okupatorja, ne moremo enačiti s partizani"

Po Jankovićevih besedah je bil tak predlog poslancev, ki oblikujejo novo vlado, pričakovan. Pojasnil je, da so v Ljubljani v prenovo oz. dograditev Žal vložili približno 30 milijonov evrov, pokopališče pa je namenjeno prebivalcem Ljubljane. Za ukrepanje glede zakonskega predloga je po njegovih besedah prezgodaj, zato bodo počakali. Toda če je to največji problem države oz. državnega zbora, potem ni veliko problemov pri vodenju države, je ocenil na današnji novinarski konferenci.

Tudi glede predlagane razglasitve dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je poudaril, da gre za ideološke teme. "Dejstvo je, da so bili Titovi partizani na strani zmagovalcev druge svetovne vojne, tisti, ki so premagali največje zlo 20. stoletja, fašizem, nacizem," je dejal.

Po njegovih besedah so se v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije že opravičili za nasilje, ki je bilo storjeno. Vztraja pa, da ne moremo enačiti domobrancev, ki so bili na strani okupatorja, s partizani.

V Svobodi o "netenju novih sovražnosti"

V Svobodi ob novem predlogu pokopa žrtev povojnih pobojev predlagateljem zakona očitajo razdvajanje ljudi. "Očitno koaliciji črne kocke ukvarjanje z drugo svetovno vojno predstavlja reševanje težav današnje družbe. Verjetno bo to zelo pripomoglo h gospodarski rasti, k boljšemu življenju za vse, predvsem pa k življenju mladih," je predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč komentiral poslanec Svobode Martin Premk.

Kot je dejal, obstajata že dva zakona s tega področja, in sicer zakon o vojnih grobiščih in zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. "Vložitev novega zakona je zgolj znova razdvajanje ljudi, netenje novih sovražnosti in izkoriščanje žrtev tragičnih dogodkov druge svetovne vojne za politične namene," meni Premk.

"Če že govorijo o pieteti žrtev, naj se pietetno prenehajo slikati zraven človeških ostankov, jih dajati na plakate, letake. Če jim je do pietete, naj se žrtve pokoplje s pieteto in spoštovanjem," je bil še kritičen Premk.

"Najbolj nizkotno politično izkoriščanje mrtvih"

Na vložitev predloga zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč se je odzvala tudi ministrica za kulturo, ki opravlja tekoče posle, ter sokoordinatorica Levice Asta Vrečko. "SDS, NSi in Demokrati še niso niti oblikovali vlade, a že na polno kopljejo jarke za razdvajanje ljudstva. Dostojen pokop žrtev povojnih pobojev bi se lahko in bi se moral zgoditi že zdavnaj," je navedla v odzivu in dodala, da so si tudi v tem mandatu prizadevali za dostojen pokop, a da je desnica raje izkoriščala te teme za svoj aktualnopolitični boj.

"Sedaj predlagajo zakon, ki poleg pokopa na Žalah, uvaja tudi praznik in analizo DNK žrtev. To ni pieteta, to ni sprava, ampak najbolj nizkotno politično izkoriščanje mrtvih, ki si vsekakor zaslužijo mir in dostojen pokop, ne pa instrumentalizacijo politike," je dodala.

Kot je Vrečko ob tem še poudarila, četrta Janševa vlada, "najbolj desna vlada do sedaj", še ni zaprisegla, a že uporablja znane metode. "Kulturni boj bo uporabila za zamegljevanje razrednega boja, saj je njihov glavni cilj razgradnja socialne države, odpustki za kapital, subvencije za elite in privatizacija," je zaključila sokoordinatorica Levice.